Imamo tri odnosne košare. V prvi košari A je vse tisto, kar je za nas v odnosih najbolj pomembno in od tega ne odstopamo. Druga je košara B, kar si v odnosih želimo in k temu stremimo. Tretja pa je košara C, kar bi si v odnosih želeli, a če tega ni, bomo še vseeno zadovoljni.
Če je v košari A iskrenost in v košari B prijaznost, smo lahko iskreni pri podajanju […]
Nekje, ne dolgo nazaj, je živela mala slončica Eza. Če bi vprašali dedka, bi verjetno poznal nekoga, ki je poznal nekoga, ki je že srečal slončico Ezo ali pa vsaj slišal zanjo. No, morda pa dedka od dedka, ta pa bi zagotovo vedel povedati kaj več. Morda celo to, da še vedno nekje lomasti po tej naši Zemlji in je to prav nič ne radosti.
Slončica Eza se je rodila kot […]
Zlato pravilo komunikacije je Več poslušanja, manj govorjenja!
Kako podajati povratno informacijo, ovire, ki jih naletimo v komunikaciji, in samo sprejemanje kritike, to so vse teme, o katerih smo že obširno pisali.
Pri empatični komunikaciji gre za vživljanje sogovornikov v položaj drugega, a še vedno z nekaj ohranjene distance. Pozorno poslušanje in sprejemanje neverbalnih sporočil sporočevalca nam omogočajo, da preko vseh kanalov sprejemamo sporočilo.
Za empatično medsebojno komunikacijo je potrebna selekcija vprašanj, besed, izrazov […]
Dvosmerna in konstruktivna komunikacija je lahko velikokrat izredno težka, vendar je hkrati ključ, da ljudem okrog nas sporočimo, kaj se nam dogaja, kaj odobravamo in česa ne, ter podobna sporočila prejmemo od nam bližnjih oseb. Ne moremo ne komunicirati, kajti tudi pomanjkanje komunikacije ima izredno sporočilno vrednost. Pisali smo že o empatični komunikaciji. V članku Kako naj povem kritiko ali pohvalo? smo pojasnili konkretne primere konstruktivne povratne informacije, tokrat pa […]
Da bi naredili kakšno spremembo v življenju in da bi se kaj odvilo drugače, je potrebno, da vsake toliko časa stopimo izven svoje rutine vedenja in odzivanja in naredimo nekaj drugače, kot smo vajeni. Lahko gre za začetek za majhne spremembe, kot npr. umivanje zob z drugo roko, pot domov po drugi poti, izbira drugega okusa sladoleda, ko treniramo svojo čuječnost in prisotnost v trenutku, do večjih sprememb, ko spremenimo […]
Običajno smo sami sebi največji kritiki. Zgodi pa se, da dobimo kritiko tudi iz okolja, ki nas lahko močno prizadene in vzpostavimo še močnejše zidove v odnosih. Vam zveni znano:
Nepotrpežljiva si, vse si želiš, da bi se zgodilo takoj.
Nad vsem želiš imeti kontrolo. To je lahko dušeče zame.
V odnosih si zato, da imaš od drugih korist in jih manipuliraš.
Preveč si glasen, vse ljudi okrog motiš.
Kaj delati […]
Vsi poznamo samoprepričevanje, da nekoč le pride tisti ponedeljek in tisto novo leto in minejo tisti prazniki, da lahko npr. spremenimo neko motečo navado, ki nas je obremenjevala in nas drži nazaj.
Raziskovalci so ugotovili, da če vprašamo ljudi o tem, kakšno odločitev bi sprejeli zase čez en teden, jih polovica izbere bolj zdrav prigrizek (izberejo jabolko), kot pa če jih vprašamo, kakšno odločitev bi sprejeli sedaj, jih kar 80 % […]
Zveni znano: “Si najboljša na svetu?” ali “Vedno narediš vse narobe!”
Gre za obliko povratnih informacij, ki jih dnevno podajamo bližnjim z namenom, da bi delili svojo naklonjenost ali na nek način korigirali vedenje. Vprašanje je, ali je naš način, ton in vsebina tak, da ustreza značilnostim konstruktivne povratne informacije, torej take informacije, da jo prejemnik zlahka sliši ter z njo kaj naredi. Če je dobra, jo lahko integrira v svoj […]
Naloga je preprosta: “Takoj lahko dobiš enega, če počakaš, dobiš dva.” Vendar, dilema, ki jo imamo, je ali imeti nekaj dobrega sedaj ali imeti dvojno dozo tega, vendar čez nekaj časa. Na podoben način razmišljamo npr. pri varčevanju. Poglejte ta znameniti “The Marshmallow Experiment” in pomislite, kaj bi sami naredili pri 4 letih in kaj bi naredili sedaj. Takoj posežete po čokoladi, cigaretu (vstavi svojo razvado), ko vam zapaše ali […]
Izražanje čustev preko obrazne mimike, uporaba ustreznih besed in čustvena vokalizacija so vse načini socialne interakcije že od prvega dne dalje. V eksperimentu “zamrznjenega obraza” vidimo, kako pomembni so ti odzivi za normalno čustveno regulacijo dojenčkov, kot tudi regulacijo čustev pri odraslih. Ena hujših oblik kaznovanja je ignoriranje, kar pomeni, ne odzivanje niti s pozitivnimi niti z negativnimi odzivi, temveč praznina. Ta nam daje občutek, da za drugega ne obstajamo, […]
