Raziskovanje samega sebe je drzen in kreativen proces. Si dovolimo vstopiti vanj?
Shefali Tsabary pravi, da je v konceptu zavestnega starševstva pomembno to, da je starš v svoji vlogi do otroka kot vodnik do potnikov na izletu. Vodnik drugim pove, da je nekje nevarno, da naj izberejo drugo pot, vendar ne bo kričal na njih, jih zmerjal, kaznoval, če bodo to pot vseeno izbrali, temveč jim bo prepustil odločitev in jim s tem omogočil tudi njihovo lastno lekcijo.
Kot vodnik, se zavedaš, da nimaš potnikov v lasti, vendar, da je tvoja dolžnost zgolj to, da jih pravilno usmerjaš, zato ne vzameš osebno, če naredijo napačen korak. Pri manjših otrocih je omejitev in prepovedi seveda več, z odraščanjem pa mladostnika tudi osvobodimo.
Avtor fotografije: tawatchai. Vir: FreeDigitalPhotos.net
Nekje, ne dolgo nazaj, je živela mala slončica Eza. Če bi vprašali dedka, bi verjetno poznal nekoga, ki je poznal nekoga, ki je že srečal slončico Ezo ali pa vsaj slišal zanjo. No, morda pa dedka od dedka, ta pa bi zagotovo vedel povedati kaj več. Morda celo to, da še vedno nekje lomasti po tej naši Zemlji in je to prav nič ne radosti.
Slončica Eza se je rodila kot najmlajša v slonjo družino. In, ker je bila tako majhna, se nikoli zares ni počutila kot prava slonica. Vedno je čakala na dan, ko bo velika, bo odrasla in takrat bo lahko ponosno, kot njene starejše sestre in bratje ter mama in oče, hodila okrog po savani in z dolgim rilcem objemala drevesa. A dan, ko bi slončica Eza zrasla, se nikoli ni zgodil. Odraščala je, a vedno je ostala tako majhna, taka, kot je prvič spoznala ta svet. Tako […]
Ko se za nekaj odločimo, se od ostalih možnosti ločimo. Zato so odločitve tako težke, ker vedno nekaj pomembnega izgubimo.
Poznamo minus-minus konflikt, kjer se odločamo med dvema slabima možnostma, ter izbiramo manjše zlo. Druga možna situacija je plus-plus konflikt, kjer imamo dobre izbire, med seboj enakovredne konkurente, in med temi izločati je lahko zelo težko. Lahko govorimo o izbiri današnjega kosila iz menija, za katero velja, da če naročimo eno jed, za drugo ne bomo imeli prostora v želodcu, tako da bomo prikrajšani za eno izkušnjo, ker si bomo vzeli drugo. In, take male odločitve bolj ali manj spretno delamo večkrat na […]
Aseritvnost je lastnost, za katero si želimo, da bi jo osvojili mi sami, kot tudi, da bi jo osvojili naši otroci. A, glavna značilnosti asertivnosti tudi je, da na miren način postavimo mejo in povemo, ko nam nekaj ne ustreza več.
So nam znani primeri, ko otrok sredi igre reče, da je dovolj? Pa se je zdelo, da se oba zelo zabavata, mečeta kocke v zaboj, a je morda zanj preveč glasno, preveč hitro, preveč intenzivno, ter si tega ne želi početi več. Enako morda, ko ustavi tekanje, žgečkanje, igro z vzglavniki (ang. pillow fight). Morda je preveč vznemirjen in potrebuje […]
Se zdi, da za vašega otroka pohvale ne delujejo? Tolikokrat ste prebrali, da ga je potrebno pohvalit, da se tako krepi ustrezno in želeno vedenje, vendar vsakič, ko to naredite, vas otrok pri tem zavrne ali pa reagira tako, da je jasno, da mu to ne ustreza.
V članku Kako naj povem pohvalo ali kritiko? smo natančno obdelali, na kakšen način naj formuliramo pohvalo, da jo bo lahko otrok slišal in sprejel. Še vedno pa je videti, četudi se nam zdi, da smo povedali pohvalo zelo jasno, konkretno in realno, da se otrok bori proti pohvali, oz. reagira drugače, kot bi […]