Otroke sami učimo, da se odzovejo šele na večkratno prošnjo. Večkrat ponavljamo, a reagira šele takrat, ko povzdignemo glas, ko ustvarimo glasen ropot, ko spremenimo držo telesa … Otrok, zatopljen v neko aktivnost, nas zares ne sliši, zato moramo sprva pridobiti njegovo pozornost (počepnemo na njegov nivo, ga pokličemo po imenu, se vključimo v igro …), šele nato lahko povemo svojo željo. Povemo jo enkrat in jasno. Nato damo otroku čas, da to naredi. Ne spominjajmo ga, razen če za to izrecno prosi. Lahko se umaknemo, smo tiho in počakamo, da otrok naredi tisto, za kar smo ga prosili.