Naše poti gredo v vsakodnevnem vrvežu še prehitro lahko narazen. Poiščite razlog, da se vaša in partnerjeva pot ponovno začneta prepletati in vaju povezovati.

Vsakodnevne obveznosti, služba, otroci, govorilne ure, popoldanske dejavnosti za otroke, trgovina … nas lahko oddaljijo od partnerja. Sčasoma opazimo, da se pogovarjamo samo še otrocih in »Kaj bo jutri za kosilo?«. Tako […]

Starši vse prepogosto otroku prihranijo njegove obveznosti in naredijo veliko namesto njega. Pospravijo njegovo posteljo, zložijo njegova oblačila, mu pripravijo torbo, otrok na kosilo pride že k postreženi mizi … Še njihove igrače pospravljajo sami in plačujejo mladostnike, da odnesejo koš za smeti.

Kam smo pa prišli? Otroci so ravno tako kot mi del našega gospodinjstva in […]

Otroci po rojstvu razvijajo precejšen del svojih možganskih struktur, pri čemer je vsaka stimulacija, dražljaj ali novo doživetje koristno pri razširjanju sinaptičnih mrež. Nezrele možganske strukture nam onemogočajo, da bi se živo spominjali svojega ranega otroštva. Spomin na prva leta življenja je sestavljen preko različnih slik, pripovedovanj in posnetkov. Večina spominov iz otroštva je torej konglomerat […]

Ob prihodu otroka starša večkrat pozabita na skrb za svoj medsebojni odnos. Dojenček s svojim prihodom zatrese družinske vloge tako, da jih je potrebno na novo oblikovati. Partnerja postaneta starša. A kljub temu moramo še vedno misliti na to, da sta v prvi vrsti partnerja. Otrok najbolj od vsega potrebuje srečna in zadovoljna starša. Preko njunega odnosa se […]

Otrokov svet je točno tak, kot ga zaznava skozi svoje lastne oči in preko zgodb, ki jih posluša. Četudi otrok ne daje vtisa, da ga je strah, se lahko ob mraku njegov občutek spremeni in svet postane bolj grozen. Ko je zvečer v njegovi sobi tema, se kar naenkrat lahko boji vsega. Vse plišaste igračke dobijo grozne oči, […]

Starši zelo dobro poznajo vedenja svojega otroka, ki so zanje popolnoma sprejemljiva, četudi bi jih morda kdo drug že dal na »prepovedano listo vedenj«. Zaznajo pa tudi vedenja svojih otrok, ki so drugim običajna, nemoteča, sami pa jih zaznavajo kot »izgubo kontrole«, »grdo se obnaša«, »moj otrok je poreden«.