Pogosto smo v hektičnem vsakdanu prepričani, da nikoli nimamo časa zase, da sebe vedno damo na stran in je vse drugo bolj pomembno. To se zgodi, kadar sebe ne uvrstimo na prioritetno listo, temveč samo sledimo nekim trenutnim potrebam iz okolice.
Koliko prostega časa na dan sploh potrebujemo, da bomo v življenju srečni? Vprašanje, na katerega bi marsikdo v hipu odgovoril: “Čim več.”, pa ima v resnici popolnoma drugačen odgovor. Raziskovalci […]
“Mami, a dovoliš, da jutri cel dan manjkam od pouka? Cel razred bo šprical.”
Če naletimo na tako vprašanje vnaprej, smo zares lahko celo veseli, saj nas je otrok, mladostnik vprašal za mnenje, dovoljenje, čeprav v resnici nas je zgolj obvestil o svojem prihajajočem vedenju. Vprašanje tukaj pa je, kako bomo reagirali.
Špricanje pouka je ona od štirih oblik odklanjanja šole, kot jih opisuje Christopher A. Kearney. O ostalih oblikah bom pisala […]
Obljavljeno v reviji Moj malček – Revija za skrbne starše (številka 5, 2015)
Vervega, D. (2015). Moj otrok ne je. Kaj pa sedaj? Moj malček – Revija za skrbne starše, 5, 20-21.
Članek: “Moj otrok ne je. Kaj pa sedaj?”
Začarani krog
Velikokrat se na psihologe obrnejo starši, ki so se znašli v začarnem krogu nenehnega kaznovanja svojega otroka zaradi njegovega neprimernega vedenja. Cele dneve se tako ukvarjajo s kaznovanjem, odvzemanjem privilegijev, pogojevanjem, prerekanjem, pregovarjanjem … Ne ostane več veliko časa za prijetne aktivnosti, niti starši nimajo več volje, da bi se jih šli. Manj, ko so starši prisotni v otrokovem svetu, ko se on dobro počuti, vse večja je njegova potreba, […]
Starši vse prepogosto otroku prihranijo njegove obveznosti in naredijo veliko namesto njega. Pospravijo njegovo posteljo, zložijo njegova oblačila, mu pripravijo torbo, otrok na kosilo pride že k postreženi mizi … Še njihove igrače pospravljajo sami in plačujejo mladostnike, da odnesejo koš za smeti.
Kam smo pa prišli? Otroci so ravno tako kot mi del našega gospodinjstva in prav je, da se tega tudi zavedajo in primerno njihovi starosti tudi kaj naredijo. […]
Otroci po rojstvu razvijajo precejšen del svojih možganskih struktur, pri čemer je vsaka stimulacija, dražljaj ali novo doživetje koristno pri razširjanju sinaptičnih mrež. Nezrele možganske strukture nam onemogočajo, da bi se živo spominjali svojega ranega otroštva. Spomin na prva leta življenja je sestavljen preko različnih slik, pripovedovanj in posnetkov. Večina spominov iz otroštva je torej konglomerat različnih pripovedi sorodnikov, preko katerih smo si rekonstruirali podobo našega otroštva. Ko smo v […]
