Vprašanje, ki je skoraj že tako samoumevno retorično, da nihče več ne odgovori nanj. Bližamo se stanju, ki je v Angliji, kjer je pozdrav dveh znancev sestavljen iz: “Hi, how are you?”. Prosim, ne bodite tako čudni, kot sem bila jaz, da sem želela odgovarjati na to vprašanje. Ne, nikogar ne zanima, samo prijazno so pozdravili in grejo zdaj naprej.
Nismo daleč od tega, da tudi pri nas na vprašanje: “Kako […]
Ko se za nekaj odločimo, se od ostalih možnosti ločimo. Zato so odločitve tako težke, ker vedno nekaj pomembnega izgubimo.
Poznamo minus-minus konflikt, kjer se odločamo med dvema slabima možnostma, ter izbiramo manjše zlo. Druga možna situacija je plus-plus konflikt, kjer imamo dobre izbire, med seboj enakovredne konkurente, in med temi izločati je lahko zelo težko. Lahko govorimo o izbiri današnjega kosila iz menija, za katero velja, da če naročimo eno jed, za […]
Aseritvnost je lastnost, za katero si želimo, da bi jo osvojili mi sami, kot tudi, da bi jo osvojili naši otroci. A, glavna značilnosti asertivnosti tudi je, da na miren način postavimo mejo in povemo, ko nam nekaj ne ustreza več.
So nam znani primeri, ko otrok sredi igre reče, da je dovolj? Pa se je zdelo, da se oba zelo zabavata, mečeta kocke v zaboj, a je morda zanj preveč […]
Se zdi, da za vašega otroka pohvale ne delujejo? Tolikokrat ste prebrali, da ga je potrebno pohvalit, da se tako krepi ustrezno in želeno vedenje, vendar vsakič, ko to naredite, vas otrok pri tem zavrne ali pa reagira tako, da je jasno, da mu to ne ustreza.
V članku Kako naj povem pohvalo ali kritiko? smo natančno obdelali, na kakšen način naj formuliramo pohvalo, da jo bo lahko otrok slišal in […]
Pogosto smo v hektičnem vsakdanu prepričani, da nikoli nimamo časa zase, da sebe vedno damo na stran in je vse drugo bolj pomembno. To se zgodi, kadar sebe ne uvrstimo na prioritetno listo, temveč samo sledimo nekim trenutnim potrebam iz okolice.
Koliko prostega časa na dan sploh potrebujemo, da bomo v življenju srečni? Vprašanje, na katerega bi marsikdo v hipu odgovoril: “Čim več.”, pa ima v resnici popolnoma drugačen odgovor. Raziskovalci […]
Zlato pravilo komunikacije je Več poslušanja, manj govorjenja!
Kako podajati povratno informacijo, ovire, ki jih naletimo v komunikaciji, in samo sprejemanje kritike, to so vse teme, o katerih smo že obširno pisali.
Pri empatični komunikaciji gre za vživljanje sogovornikov v položaj drugega, a še vedno z nekaj ohranjene distance. Pozorno poslušanje in sprejemanje neverbalnih sporočil sporočevalca nam omogočajo, da preko vseh kanalov sprejemamo sporočilo.
Za empatično medsebojno komunikacijo je potrebna selekcija vprašanj, besed, izrazov […]
Dvosmerna in konstruktivna komunikacija je lahko velikokrat izredno težka, vendar je hkrati ključ, da ljudem okrog nas sporočimo, kaj se nam dogaja, kaj odobravamo in česa ne, ter podobna sporočila prejmemo od nam bližnjih oseb. Ne moremo ne komunicirati, kajti tudi pomanjkanje komunikacije ima izredno sporočilno vrednost. Pisali smo že o empatični komunikaciji. V članku Kako naj povem kritiko ali pohvalo? smo pojasnili konkretne primere konstruktivne povratne informacije, tokrat pa […]
Običajno smo sami sebi največji kritiki. Zgodi pa se, da dobimo kritiko tudi iz okolja, ki nas lahko močno prizadene in vzpostavimo še močnejše zidove v odnosih. Vam zveni znano:
Nepotrpežljiva si, vse si želiš, da bi se zgodilo takoj.
Nad vsem želiš imeti kontrolo. To je lahko dušeče zame.
V odnosih si zato, da imaš od drugih korist in jih manipuliraš.
Preveč si glasen, vse ljudi okrog motiš.
Kaj delati […]
Vsi poznamo samoprepričevanje, da nekoč le pride tisti ponedeljek in tisto novo leto in minejo tisti prazniki, da lahko npr. spremenimo neko motečo navado, ki nas je obremenjevala in nas drži nazaj.
Raziskovalci so ugotovili, da če vprašamo ljudi o tem, kakšno odločitev bi sprejeli zase čez en teden, jih polovica izbere bolj zdrav prigrizek (izberejo jabolko), kot pa če jih vprašamo, kakšno odločitev bi sprejeli sedaj, jih kar 80 % […]
Zveni znano: “Si najboljša na svetu?” ali “Vedno narediš vse narobe!”
Gre za obliko povratnih informacij, ki jih dnevno podajamo bližnjim z namenom, da bi delili svojo naklonjenost ali na nek način korigirali vedenje. Vprašanje je, ali je naš način, ton in vsebina tak, da ustreza značilnostim konstruktivne povratne informacije, torej take informacije, da jo prejemnik zlahka sliši ter z njo kaj naredi. Če je dobra, jo lahko integrira v svoj […]
