Vsi poznamo samoprepričevanje, da nekoč le pride tisti ponedeljek in tisto novo leto in minejo tisti prazniki, da lahko npr. spremenimo neko motečo navado, ki nas je obremenjevala in nas drži nazaj.

Raziskovalci so ugotovili, da če vprašamo ljudi o tem, kakšno odločitev bi sprejeli zase čez en teden, jih polovica izbere bolj zdrav prigrizek (izberejo jabolko), kot pa če jih vprašamo, kakšno odločitev bi sprejeli sedaj, jih kar 80 % izbere manj zdravo odločitev (izberejo tablico čokolade).

Ljudje rajši izberemo odločitve, ki nam dajo takojšnjo zadovoljitev namesto odločitve, ki nas pripelje do dolgoročnega učinka.

To lahko apliciramo na vsa področja, ki od nas zahtevajo neko obliko inhibicije vedenja, torej zaustavljanja tistega vedenja, ki nas vodi do takojšnje zadovoljitve nekatere izmed naših potreb. Recimo, če govorimo o preudarnem ravnanju z denarjem, velja podobno, kot pri izbiri zdrave različice prehranjevanja in vzpostavljanja rutine vadbe, če želimo shujšati. Saj veste, ko si zamislimo, da bomo ta teden štirikrat telovadili, na koncu pa se izkaže, da nam je uspelo zgolj enkrat. Podobno tudi z odvajanjem od cigaret, alkohola … Da dosežemo nek dolgoročni cilj (privarčujemo denar, izgubimo nekaj kilogramov, ipd.) moramo sedaj, v sedanjosti, obvladovati svoje želje in potrebe, z zavedanjem, da bo to za nas v prihodnosti boljše. A, tu se pojavi težava, saj smo večinoma vajeni, da težko zdržimo kakršno koli obliko “mučenja”, četudi se zavedamo, da nas bo to na dolgi rok osrečilo ali nam nudilo neko obliko varnosti. Vajeni smo, da takoj zadovoljimo potrebo, se s tem samoreguliramo in pomirimo. Misli, ki se pojavijo, so lahko:

  • “Res, danes ne morem, danes mi res paše sladko, preveč se je zgodilo/ zaslužim si.” 
  • “To pa res potrebujem, vem, da ne tako nujno, ampak bo res izboljšalo letošnji dopust.”

Take in podobne misli nas potem držijo v tem, da težko odložimo naše trenutne želje, ki bi nas za hip zadovoljile, ker je predstava “boljšega sebe v prihodnosti”, tako zelo oddaljena in težko dosegljiva misel, da si jo včasih težko predstavljamo.

Zdaj vemo, zakaj vsi visokoleteči plani za prihodnosti tako zlahka padejo in se razblijo na prafaktorje, ker vsaka prihodnost nekoč postane sedanjost, ko se tukaj in zdaj težje odločamo zares sebi v prid.

In, kaj sedaj, ko vemo, da je v človeški naravi, da se ne držimo svojih odločitev, ki smo jih sprejeli v preteklosti, če nas zares ne zadovoljijo takoj? Sedaj lahko lažje razumemo, zakaj obstajajo mehanizmi varčevanja, ko mesečni trajnik shrani izbrano vsoto na varčevalni račun ter nam s tem prihrani proces odločanja. Razumemo lahko tudi, zakaj dietetični guruji predlagajo, da si kupimo hrano za en teden vnaprej in priskrbimo, da na dosegu ne bo nezdravih možnosti, ki bi nas lahko iztirile v trenutkih šibkosti (kar je, gledano na raziskave, ta trenutek v sedanjosti).

Ves čas torej govorimo o precesu samokontrole, ki je sposodbnost, da se vzdržimo in NE zadovoljimo neke naše trenutne potrebe in želje z namenom doseganja koristnih ciljev v prihodnosti. Najbolj znan test na področju samokontrole je Marshmallow Test.

Samokontrola je pri večini od nas omejena. Kot steklenica vode. Če dnevno naredimo preveč požirkov samokontrole in se moramo zadrževati praktično v vsakem trenutku dneva, da npr. ne povzdignemo glasu nad otrokom, smo prijazni do nezadovoljne stranke, držimo urin, ker se ne spodobi zapustiti sestanka, ne prevozimo oranžne luči, četudi se nam mudi, nam bo enkrat “vode iz steklenice samokontrole” zmanjkalo za doseganje dolgoročnih ciljev. Večkrat se zmoremo čudoviti kontrolirati, ko smo dobro razpoloženi, naspani, zadovoljni in nismo pod stresom. Kaj hitro pa pademo iz ravnotežja in želimo nekaj, kar nas bo vsaj za hip pomirilo (nakup obleke, malo čokolade ali eno cigareto), ter se zato ne moremo več obvladati, ker smo se tekom dneva že preveč ali preprosto menimo, da to sedaj nujno potrebujemo, da se pomirimo. Zato velja, da več, kot se postavljamo v situacije, kjer bomo morali uporabljati samokontrolo, težje nam bo in več je verjetnosti, da nam bo spodletelo. Lažje seveda je, da se takim situacijam izogibamo. Torej, lažje se je izogniti slaščičarni, kot pa vedno skrbeti, da bomo optimalno naspani in brez stresa v življenju, da bomo tam lahko mirno sedeli in ne podlegli slastnim torticam v vitrini. Bodimo realni.

Da pa se bomo lažje držali naših planov za prihodnost, pa nam lahko pomaga tudi to, da sami s sabo ali s svojimi bližnjimi sklenemo neko zavezujočo pogodbo, ki nam pomaga, da se držimo svoji planov. Pogodba naj vključuje seveda nagrado, če se je držimo. Zato lahko večkrat slišimo, ko nam predlagajo, da svoje cilje povemo svojim bližnjim, da nas bodo pri tem spodbujali. To je zgolj en vidik. Če pa želimo naše možnosti za uspeh še stopnjevati, pa z njimi sklenemo neke vrste pogodbo, ki nas lahko na nek način zavezuje k temu, da se dogovorjenega cilja lažje držimo.

Zdaj vemo, kje nam lahko spodleti na dnevni bazi, ko želimo doseči neke dolgoročne plane za prihodnost in kako se izognemo temu, da vsakič znova pademo v past in smo vse bolj nezadovoljni in obupani, da “nam pač to ne bo uspelo” … V prihodnosti smo boljši ljudje, kot smo danes. Imamo potrpljenje, telovadimo, smo ljubeči in skrbimo za svoje zdravje. Naredimo danes zase torej to, kar bi se sedaj odločili, da bomo naredili čez en teden :).

Vir: The Marshmellow Test and Why We Want Instant Gratification,

Self Control: Dan Ariely