Zveni znano: “Si najboljša na svetu?” ali “Vedno narediš vse narobe!“

Gre za obliko povratnih informacij, ki jih dnevno podajamo bližnjim z namenom, da bi delili svojo naklonjenost ali na nek način korigirali vedenje. Vprašanje je, ali je naš način, ton in vsebina tak, da ustreza značilnostim konstruktivne povratne informacije, torej take informacije, da jo prejemnik zlahka sliši ter z njo kaj naredi. Če je dobra, jo lahko integrira v svoj del samopodobe, če je slaba, pa najde način, kako svoje vedenje izboljšati.

Principe dajanja pohval in kritik bom povzela po knjigi: Mala knjiga za velike starše, avtorjev Milivojević Z. in drugi.

Želja posameznika je, da bi ugajal ter da bi ga drugi sprejeli in imeli radi. Hkrati pa si želimo, da bi bili tudi slišani in upoštevani. Zato je zelo pomembno, da znamo tisto, kar nas moti, povedati na pravilen način, da bo padlo na plodna tla, ter vplivalo na neželeno vedenje drugih ljudi okrog nas. Dati in dobiti kritiko nikoli ni prijetno, zato bodimo zares pozorni, na kakšen način se bomo izražali, saj z besedami ne želimo raniti, temveč izboljšati naše odnose.

Dobro vemo, da svoje osebnostne lastnosti težko spremenimo, lahko rečemo, da je to skoraj nemogoče. Nekaj povsem drugega pa je spremeniti neko naše vedenje. Zato pri sporočilih vedno povejmo, kako si želimo, da bi naš sogovornik spremenil svoje vedenje.

Sporočila usmerjena na posameznikovo osebnost

Sporočila, ki naslavljajo posameznikovo osebnosti, močno vplivajo na njegovo dobro mnenje o sebi, sooblikujejo posameznikovo samopodobo in utrjujejo njegovo identiteto. Oseba si bo všeč, se bo spoštovala in se imela rada, če bo večkrat pohvaljena njena osebnosti. Z vztrajnim ponavljanjem takih sporočil dosežemo, da oseba začne verjeti, da takšna res je.

Če pa bo oseba podvržena kritiziranju njenih osebnostnih lastnosti (ki jih težko spremeni) bo o sebi začela misliti slabo, kar bo začelo glodati njeno samozavest. Taka sporočila nas razvrednotijo in povzročijo, da smo ničvredni in slabi. Začela bo tudi vse bolj verjeti, da res je taka, kot ji konstantno govorimo in se tako tudi vse bolj obnašati.

Sporočila usmerjena na posameznikovo vedenje

Z realno pohvalo ustrezno vedenje utrdimo, z realno kritiko pa dosežemo spremembo neprimernega vedenja. Ljudi okrog nas učimo, kaj nas moti, ne odobravamo in česa si želimo. Zato vedno namesto kritike vezane na osebnostne značilnosti uporabimo kritiko vedenja. Namesto kritike osebe: »Kako len si!«, raje recimo (kritika vedenja): »Prenehaj se izogibati delu, čeprav ti je neprijetno in opravi svojo nalogo!

Z negativnimi sporočili vedno kritiziramo samo vedenje, nikoli, res nikoli pa posameznikovih osebnostnih lastnosti!

Bodimo realni

Želimo si, da bi drugi verjeli naši pohvali in da bi našo kritiko vzeli resno. Veliko več možnosti za to imamo, če uporabljamo samo realna sporočila in ne nerealnih sporočil (glej spodnji tabeli). Tako realna kot nerealna so lahko pozitivna (pohvala) ali negativna (kritika vedenja) sporočila. V kolikor želimo doseči spremembo vedenja uporabimo realno kritiko vedenja. Ko pa neko vedenje odobravamo, za podkrepitev uporabimo realno pohvalo tako vedenja kot osebnostnih lastnosti.

Neralne besede nas kujejo v zvezde ali zakopljejo med največje grešnike, ampak takim sporočilom v nobenem primeru zares ne verjamemo. Primer precej pogostih nerealnih kritik je primerjanje z živalmi (osel, kura, koza, pujs …). Posameznika lahko zlahka prepričamo, da začne verjeti v lastno nesposobnost in večkrat tudi to, da bi bilo morda bolje, da sploh ne bi obstajali. Nerealne kritike lahko posameznika močno prizadenejo, sploh če se je zelo trudil, mi pa nismo njegovega truda opazili. Ravno tako pa so nerealne pohvale brez večje teže, saj se moramo soočiti s tem, da so drugi okrog nas boljši, pametnejši od nas. Sporočila, ki niso povezana z resničnostjo, izgubijo vlogo prave pohvale, katere se resnično razveselimo.

Veliko bolje je posamezniku posredovati sporočila, da je dovolj dober za nas tudi, če ni najboljši.

Držimo se nekaj osnovnih navodil:

  • Kritiziramo vedno vedenje in ne posameznikove osebnosti in njegovih lastnosti.

DA: Nisi pospravil svojih čevljev.

NE: Kakšen pacek si!

  • Konkretno povejmo, kaj nas moti v dani situaciji.

DA: Zvečer nisi odnesel koša za smeti, kot sva bila dogovorjena.

NE: Nikoli ne pospraviš za sabo.

  • Bodimo jasni in razumljivi. Ne ovinkarimo.

DA: Prosim te, da svoje umazane obleke odložiš v koš za perilo in na pred tušem na tla.

NE: Joj, samo pospravljati moram za tabo.

  • Povejmo takoj, ko se zgodi. Če se preveč malenkosti nabira v nas, bomo enkrat morali zavpiti. 
  • Nikoli ne ignoriramo! Če se ne odzivamo, lahko sogovornik meni, da nam ni več pomemben, da ga ne maramo. Raje jasno povejmo, kaj nas moti in kaj naj spremeni v prihodnje.

Pregled različnih realnih in nerealnih POHVAL osebnostnih lastnosti in vedenja

 Realna pohvala osebnostnih lastnosti: 

  • Kako zelo si sposoben in spreten!
  • Pameten si.
  • Lep si.
  • Všeč si mi ravno tak, kakršen si.
  • Rad te imam.
  • Prijazen si.
  • Vesela sem, da si moja hči.
  • Obožujem, ko vidim, kako zelo vztrajna si.
  • Ponosna sem, da si tako pošten.

Realna pohvala vedenja: 

  • Lepo si pospravila svojo sobo.
  • Zelo si se potrudil z domačo nalogo.
  • Večerjo si odlično pripravil.
  • Posodo si dobro pomil.
  • Pozitivno sem presenečena, kako dobro si se znašel in popravil avto.

Nerealna pohvala osebnostnih lastnosti: 

  • Ti si najlepša punca na svetu.
  • Ti si najbolj priden otrok pod soncem.
  • Najpametnejši si na svetu.

Nerealna pohvala vedenja: 

  • Ti plešeš najlepše na svetu.
  • Ničesar ne narediš nikoli do konca.
  • Vedno pozabiš potegniti vodo v stranišču.
  • Še nikoli ni nihče tako dobro zaigral te skladbe kakor ti.

Pregled različnih realnih in nerealnih KRITIK osebnostnih lastnosti in vedenja

Realna kritika osebnostnih lastnosti: 

  • Neroda si.
  • Lažnivec si.
  • Kako zahteven otrok si.
  • Tako si zoprna in trmasta.
  • Len si!
  • Zelo si sebičen.

Realna kritika vedenja: 

  • Ne dovolim, da se igraš s hrano. Če nisi več lačen, greš lahko od mize.
  • Ni mi všeč, da ne pospraviš čevljev, ko se sezuješ. Pospravi jih.
  • Nočem, da žepnino porabiš za cigarete.
  • Nisi odnesel smeti.
  • Gnusi se mi, ko ne dvigneš deske na stranišču in je vse umazano.
  • Spet nisi počistil štedilnika po kuhanju. Prosim, pospravi za sabo.

Nerealna kritika osebnostnih lastnosti: 

  • Iz tebe nikoli ne bo nič.
  • Afna zmešana.
  • Kreten.
  • Kakšen štor si.
  • Hudič mali.
  • Tele zabito.
  • Ti si nor.
  • Ti si neumen.
  • Koza neumna.

Nerealna kritika vedenja: 

  • Vedno narediš vse narobe.
  • Nikoli me ne poslušaš.

Zdaj, ko smo spoznali nekaj primerov, se lahko vprašamo, na kak način pa mi sami komuniciramo z nam dragimi in bližnjimi ljudmi. Na kakšen način jim sporočamo svojo naklonjenost oz. možnost za izboljšave, ko njihjovega vedenja ne odobravamo? Je še prostor za izboljšave?

Avtor fotografije: David Castillo Dominici. Vir: FreeDigitalPhotos.net

Vir: Milivojević, Z., Bilban, K., Kokolj, V., Kramberger, M., Steiner, T. in Kožuh, B. (2008). Mala knjiga za velike starše. Priročnik za vzgojo otrok. Založnik Psihopolis institut, d. o. o.; za založbo: Zoran Čekerinac.