Grde besede iz otrokovih ust imajo veliko moč. Povzročijo lahko, da mama od osuplosti pade s kavča, očka pa kriče pridrvi z vrta. Imeti moč je krasen občutek, odzivi okolice pa so sprva lahko prav vznemirjujoči. Kaj narediti, ko otrok uporablja grde besede?
Najprej se je smiselno vprašati, kakšne besede so pri vas doma sploh opredeljene kot grde ali nezaželene. Se vam naježi koža že ob »trapast«, »bučman«, »tupko«, ali trznete šele ob sočnih kombinacijah spolno obarvanih besed balkanskega izvora, ob katerih bi zardel še star mornar?
Včasih so (stari) starši grozili (ali pa ne samo grozili), da nam bodo po grdih besedah umili usta z milom. Nekatere so bile otrokom absolutno in brezpogojno prepovedane. Pa lahko otroku zares preprečimo, da izreče neko besedo? Običajno ne, saj ne moremo otroku mašiti ust vsakič, ko zaslutimo, da bi lahko povedal kaj grdega. Prepovedane besede so otroku lahko zabavne in vznemirjujoče ravno zato, ker so prepovedane. S tem dobijo še večjo moč. Zato je grdim besedam bolj smiselno kot prepoved dati ustrezen čas in ustrezen prostor.
Ko slišite, da otrok preklinja oz. izreče grdo, neželeno besedo, se poskusite vzdržati in ne reagirajte burno. Z mirnim obrazom mu povejte, da je izrečena beseda taka beseda, ki jo odrasli rečejo, ko so zelo jezni. Povejte mu, da če hoče uporabljati to besedo, jo lahko izreče na primer v kopalnici. S tem določite mesto, kjer je beseda sprejemljiva – ker ni več prepovedana, raba tudi izgubi del »čara«, del moči.
Včasih otroci uporabljajo besede kot kletvice, čeprav ne vedo, kaj pomenijo. Besede se zdijo velike in močne, zato jih uporabijo v situaciji, kjer potrebujejo »dramatično« besedo. Morda s tem preverjajo, kakšen vtis bo beseda naredila in kakšen odziv bo sledil. Avtorica izhodiščnega besedila (gl. spodaj) poroča o triletniku, ki je v jezi mamo skušal užaliti s tem, da ji je rekel, da je radiator. Včasih le želijo zbuditi pozornost. Če to prepoznamo, lahko otroku ponudimo: »Ko te kaj jezi in potrebuješ pomoč, me pokliči s prijaznimi besedami, pa bom prišla«.
Predvsem mlajši otroci, ki šele dobro spoznavajo svoje telo in svoje telesne funkcije, radi uporabljajo tudi besede, ki so s tem povezane. Večinoma se prijateljčki ob tem skupaj zabavajo in nasmejijo; običajno nikomur ne škodijo. Vseeno pa je smiselno otroku dati vedeti, da bodisi vam ali komu drugemu stalno poslušanje o »drekcih, prdcih in ritah« ni prijetno. Otroci naj se zavedajo, kdaj in kje je raba teh besed neustrezna.
Odrasli večinoma preklinjamo, ko smo čustveno vznemirjeni, jezni, razočarani. Nekateri ljudje kletvice uporabljajo kar stalno, kot mašila v govoru ali namesto ustreznih slovenskih besed. Včasih so na to že tako navajeni, da jih sploh ne prepoznavajo več kot »grde besede«. Večinoma pa so kletvice res vezane na čustveno nabite situacije in nam – odraslim – pomagajo izraziti del vznemirjenosti, ki jo čutimo. Podobnega odzivanja se naučijo tudi otroci. Ko so vznemirjeni, lahko to izrazijo tudi z neprimernimi besedami. Lahko poskusijo prizadeti nas, ker smo mi (s svojimi sicer racionalnimi zahtevami ali prepovedmi) prizadeli njih. Štiriletnik je svoji mami, učiteljici, katere najljubši avtor je Cankar, po prepovedi gledanja televizije zabrusil kar »Cankar je grd!«.
Za lažje razumevanje in iskanje ustreznega odziva na otrokove grde, neprijazne besede poskusite preslišati besede same in se osredotočite na čustva, ki so verjetno povzročila tak odziv.
Ko deklica reče bratcu, da je butast, ko se mu podre stolp iz kock, je to morda rekla zato, ker je ljubosumna na bratca, njegove kocke in očetovo pomoč bratu pri sestavljanju. Poskusite biti model ustreznega vedenja in odzivanja; sami pokažite, kako lahko na primeren način otrok nekaj naredi ali reče, da se ne bo niti on niti okolica počutil več tako slabo.
Običajno se odrasli strinjamo, da so za otroka absolutno nesprejemljive grde besede, ki na vulgaren, žaljiv način opisujejo spolne organe ali spolne akte. Prav tako naj ne bi tolerirali »hudobnih« besed, s katerimi namerno žalimo in ponižujemo posamezne ljudi ali določene verske, narodnostne ali druge skupine. Če jih vaš otrok uporablja, poskusite ugotoviti, od kod izhajajo. Oseba, ki je vir teh besed, verjetno ni dobra ali varna družba za vašega otroka. Če se le da, poskusite omejiti stike otroka s to osebo, saj si gotovo ne želite, da bi se otrok navzel sovražnega in ponižujočega odnosa do soljudi.
Ko torej otrok reče nekaj, kar vam ni všeč …
- Prvo pravilo je: Če ne želimo, da otrok preklinja – ne preklinjajmo niti mi sami!
Otrok se po odraslih, posebej po starših, prav zares zgleduje in dnevno uči tako besed kot vedenj. Odrasli smo mu pomembni, zato se prek podobnih vedenj, kot jih vidi pri starših skuša z njimi povezati, poistovetiti in se tako delati »odraslega«. Dela in govori stvari na način, kot ga vidi pri njemu pomembnih odraslih. Težko pričakujemo, da se bo otrok v zgodnjem otroštvu v družini naučil vseh besed razen kletvic, posebej, če so te pogosteje rabljene kot »prosim« in »hvala«. Seveda edini možni izvor grdih besed ni družina. Zagotovo bodo kdaj preklinjali in uporabljali za družino neželene besede tudi otroci, ki kletvic doma ne slišijo (pogosto). Sosedje, družina in družinski prijatelji, prijateljčki v vrtcu in šoli so neusahljiv vir informacij, tako želenih kot neželenih. Enako je tudi s televizijo in računalnikom, posebej, če otrok to uporablja nenadzorovano.
- Drug pravilo: Na otrokovo grdo besedo se ne odzovemo preveč burno. Poskusimo ostati mirni.
Če to ne gre, pojdite najprej stran in se ohladite. Nato se lahko odzovemo na več načinov:
a) Ponudimo otroku čas in prostor za rabo grdih, neželenih besed: »Take besede lahko uporabljaš samo v svoji sobi/kopalnici«.
b) Besedam vzamemo moč tako, da jih »znanstveno« razložimo in pojasnimo njihov pomen, če ga ne razumejo. Kar vprašajte otroka, kaj misli, da beseda pomeni. V šoli je tretješolec spodbujal sošolce, naj čim hitreje govorijo zloga »rac – ku« in se potem veselo hihital, ko je videl njihove zgrožene obraze ob izidu. Ko sem dečku pojasnila, da je to samo grda beseda za moški spolni organ, je bil razočaran tako nad besedo (ki ni bila več zanimiva) kot nad sabo. Otroku ponudite, naj vas vpraša, kaj besede pomenijo, četudi vas bo kdaj vprašal po kaki grdi besedi. Povejte tudi, kdaj in kje besedo lahko uporablja in kdaj ne. Ko otroci besede razumejo, te besede običajno izgubijo čar skrivnostnosti in moči. Za besede, vezane na dele telesa ali delovanje telesa, si lahko pomagate s pripomočki, na primer knjigami o človeškem telesu; pojasnite otroku, kaj se v njem dogaja in katere besede uporabljamo za opisovanje tega.
c) Ponudimo otroku take »grde besede«, ki so za nas sprejemljive. Slovenščina ima kup kletvic, ki niso tako težke kot balkanske verzije: poskusite vpeljati »tristo kosmatih« in »šment«. Učiteljica v prvi triadi je namesto »prekleto« uporabljala zvezo »prekle za kurnik«. Lahko si skupaj izmislite novo besedo, ki bo samo vaša, družinska kletvica – tako boste vsi vedeli, da je oseba, ki jo uporabi, res jezna. Lahko si vsak posameznik izmisli svojo, kar bo posebej zabavno za otroka.
Ključno pri odzivanju na grde besede pri mlajši otrocih torej je, da se skušamo osredotočiti na otrokova čustva, ki so spodbudila rabo te besede. Je otrok to rekel, ker se je razjezil, ker je bil žalosten? Imenujmo njegovo čustvo in mu pomagajmo razrešiti ali drugače razumeti situacijo.
Povzeto po knjigi: Heather Shumaker »It’s OK NOT to Share… and Other Renegade Rules for Raising Competent and Compassionate Kids«
Ste na facebook-u?